O VODI

[vc_row full_width=”stretch_row” parallax=”1″ parallax_image=”6917″ css=”.vc_custom_1521979683739{margin-top: -30px !important;padding-top: 60px !important;padding-bottom: 60px !important;}”][vc_column width=”7/12″][vc_column_text title=”Our Vision” title_align=”” size=”font-size-lg” el_class=”no-style”]

Voda kot vino

[/vc_column_text][vc_empty_space height=”30px”][vc_column_text title=”Our Vision” title_align=”separator_align_left” size=”font-size-lg” el_class=”no-style”]

[/vc_column_text][/vc_column][vc_column width=”5/12″][vc_empty_space height=”40px”][vc_single_image image=”8154″ img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][/vc_row][vc_column width=”1/12″ offset=”vc_col-lg-2 vc_hidden-sm vc_hidden-xs”][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-3 vc_col-md-4″ css=”.vc_custom_1494322955569{padding-right: 15px !important;padding-left: 15px !important;}”][/vc_column][vc_row full_width=”stretch_row_content_no_spaces” equal_height=”yes” content_placement=”middle” isfullwidth=”0″][vc_column offset=”vc_col-lg-6 vc_col-md-6″ css=”.vc_custom_1494322779086{background-color: #4169e1 !important;}”][vc_single_image image=”8147″ img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][vc_column width=”1/12″][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-3 vc_col-md-4″ css=”.vc_custom_1494322936798{padding-right: 15px !important;padding-left: 15px !important;}”][vc_custom_heading text=”Zakaj je pomemben kalcij?” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Kalcij ima pomembno vlogo pri gradnji kosti v človeškem telesu in ohranjanju njihove trdnosti. Poleg tega, da kalcij gradi ogrodje našega telesa, ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju zdravih zob in dlesni. Kosti in zobje vsebujejo 99 % vsega kalcija, ki ga imamo v telesu. Prav tako je kalcij zadolžen za uravnavanje izločanja določenih hormonov in encimov, na primer hormona parathormon, ki je odgovoren za regulacijo kalcija v krvi in se začne izločati, če ga v krvi primanjkuje. A tudi živčevje in srce potrebujeta kalcij za normalno delovanje, zato je ob njegovem pomanjkanju pogosta posledica visok krvni tlak.[/vc_column_text][vc_empty_space height=”25px”][/vc_column][vc_column width=”1/12″ offset=”vc_col-lg-2 vc_hidden-md vc_hidden-sm vc_hidden-xs”][/vc_column][/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content_no_spaces” equal_height=”yes” content_placement=”middle” isfullwidth=”0″][vc_column width=”1/12″ offset=”vc_col-lg-2 vc_hidden-sm vc_hidden-xs”][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-3 vc_col-md-4″ css=”.vc_custom_1494322955569{padding-right: 15px !important;padding-left: 15px !important;}”][vc_column_text]Priporočena dnevna količina kalcija je odvisna od naše starosti. Mladi od 9. do 18. leta starosti morajo zaužiti 1300 mg kalcija na dan, starejši pa okoli 1000 mg. V primeru, da telesu kronično primanjkuje kalcija, se lahko pojavijo bolečine v hrbtenici ali celo osteoporoza. Med zgodnje znake pomanjkanja kalcija v telesu spadajo tudi krči in bolečine v mišicah. Zdravi nohti, lasje in koža pa so dokaz, da je telo dodobra oskrbljeno s tem pomembnim mineralom, saj ob njegovem pomanjkanju nohti postanejo krhki in koža suha.[/vc_column_text][vc_empty_space height=”25px”][/vc_column][vc_column width=”1/12″][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-6 vc_col-md-6″ css=”.vc_custom_1494322792334{background-color: #333333 !important;}”][vc_single_image image=”8150″ img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content_no_spaces” equal_height=”yes” content_placement=”middle” isfullwidth=”0″][vc_column offset=”vc_col-lg-6 vc_col-md-6″ css=”.vc_custom_1494322779086{background-color: #4169e1 !important;}”][vc_single_image image=”8151″ img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][vc_column width=”1/12″][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-3 vc_col-md-4″ css=”.vc_custom_1494322936798{padding-right: 15px !important;padding-left: 15px !important;}”][vc_custom_heading text=”Kalcij za zdravje” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Kalcij torej dokazano prispeva k normalnemu strjevanju krvi, k sproščanju energije pri presnovi, k delovanju mišic, k normalnemu prenosu živčnih impulzov in k normalnemu delovanju prebavnih encimov.

Ima pomembno vlogo pri delitvi in specializaciji celic, je potreben za ohranjanje zdravih kosti in zdravih zob.

Vir: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/196-kalcij.html in https://www.kalcek.si/kalcij-v-hrani.html[/vc_column_text][vc_empty_space height=”25px”][/vc_column][vc_column width=”1/12″ offset=”vc_col-lg-2 vc_hidden-md vc_hidden-sm vc_hidden-xs”][/vc_column][/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content_no_spaces”][vc_column]

[/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/2″][vc_custom_heading text=”Pomanjkanje kalcija” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Nezadosten vnos kalcija lahko upočasni rast in mineralizacijo kosti v otroštvu in puberteti in povzroča izgubo kostne gostote (osteoporozo) v obdobju odraslosti, kar privede do pogostejših zlomov kosti. Ljudje, ki imajo nizek prehranski vnos kalcija s hrano so bolj nagnjeni tudi k raku črevesja in povišanemu krvnemu pritisku. K osteoporozi so nagnjene tudi ženske v menopavzi, česar pa se ne da zdraviti le s povečanim vnosom kalcija, ampak skladiščenje kalcija lahko povečamo z dodatkom estrogena.

Iz tabele lahko razberemo, da največ kalcija (1200 mg) potrebuje odraščajoča mladina med 13. in 19. letom starosti. Nosečnice in doječe matere potrebujejo enako količino kalcija kot ostali, torej 1000 mg.
Vir: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/196-kalcij.html in https://www.kalcek.si/kalcij-v-hrani.html[/vc_column_text][/vc_column][vc_column width=”1/2″][vc_custom_heading text=”Prehranski viri in dnevne potrebe po
kalciju” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_single_image image=”8020″][/vc_column][/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content_no_spaces”][vc_column]

[/vc_column][/vc_row][vc_row gap=”3″][vc_column][vc_custom_heading text=”NATRIJ” font_container=”tag:h2|text_align:center|color:%231e73be”][vc_column_text]Večino natrija zaužijemo preko uporabe kuhinjske soli. Čeprav je natrij nujen za normalno delovanje telesnih funkcij, lahko prevelik vnos povzroča tudi zdravstvene težave, kot je povišan krvni pritisk, ki škodi našemu srcu in ožilju.[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row”][vc_column width=”1/4″][vc_custom_heading text=”Funkcije natrija” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Natrij je glavni kation v krvi in zunajcelični tekočini. Določa volumen in osmotski tlak teh tekočin. Sodeluje pri transportu številnih hranil in produktov presnove po črevesju, ledvicah in številnih drugih tkivih. Znotraj celic se nahaja zelo majhna količina natrija. Natrij je znotraj celic pomemben za membranski potencial celic.[/vc_column_text][/vc_column][vc_column width=”1/4″][vc_custom_heading text=”Absorbcija natrija” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Natrij se v črevesju skoraj v celoti absorbira v telo, saj so njegove soli zelo topne v vodi in tako zlahka prehajajo skozi črevesno steno v kri. V telesu je približno polovica natrija shranjena v kosteh, polovica pa v tekočini, ki obdaja celice.[/vc_column_text][/vc_column][vc_column width=”1/4″][vc_custom_heading text=”Pomanjkanje natrija” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Do pomanjkanja natrija ne prihaja, saj ga (večinoma preveč) zaužijemo s hrano, predvsem v obliki soli. Do izgub natrija iz telesa sicer prihaja pri potenju, izgubljamo pa ga tudi skozi urin in blato. Do pomanjkanja sicer lahko pride v izjemnih primerih, npr. pri zelo intenzivnem potenju, vročini in visoki vlažnosti zraka. Pri tem lahko pride do vrtoglavice in slabotnosti.[/vc_column_text][/vc_column][vc_column width=”1/4″][vc_custom_heading text=”Predoziranje natrija” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Prevelik vnos natrija lahko privede do povišanega krvnega pritiska, kar je lahko zelo nevarno za srce in ožilje. Še posebej je prevelik vnos natrija, oziroma kuhinjske soli nevaren za posameznike, ki so genetsko nagnjeni k povišanemu krvnemu pritisku. Hrana z manj soli zato lahko ugodno vpliva na znižanje krvnega pritiska.[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content_no_spaces” equal_height=”yes” content_placement=”middle” isfullwidth=”0″][vc_column offset=”vc_col-lg-6 vc_col-md-6″ css=”.vc_custom_1494322779086{background-color: #4169e1 !important;}”][vc_single_image image=”8152″ img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][vc_column width=”1/12″][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-3 vc_col-md-4″ css=”.vc_custom_1494322936798{padding-right: 15px !important;padding-left: 15px !important;}”][vc_custom_heading text=”Prehranski viri in dnevne potrebe po natriju” font_container=”tag:h2|text_align:left|color:%231e73be”][vc_column_text]Odrasli in otroci po 13. letu starosti potrebujejo dnevno okoli 1,4 g soli, kar ustreza 550 mg natrija. V Sloveniji smo sprejeli priporočila, ki sledijo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki kot maksimalen dnevno vnos soli navajata 5 g dnevno, kar ustreza 2 g natrija. Pri našem načinu prehranjevanja v Sloveniji v povprečju dnevno zaužijemo 11– 14,3 g soli. Ta vnos kar za 120–185 % presega omenjeno zgornjo mejo dnevnega vnosa soli.[/vc_column_text][vc_empty_space height=”25px”][/vc_column][vc_column width=”1/12″ offset=”vc_col-lg-2 vc_hidden-md vc_hidden-sm vc_hidden-xs”][/vc_column][/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content_no_spaces” equal_height=”yes” content_placement=”middle” isfullwidth=”0″][vc_column width=”1/12″ offset=”vc_col-lg-2 vc_hidden-sm vc_hidden-xs”][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-3 vc_col-md-4″ css=”.vc_custom_1494322955569{padding-right: 15px !important;padding-left: 15px !important;}”][vc_column_text]Sol in s tem natrij, se nahaja poleg kuhinjske soli v številnih izdelkih kot so kruh, mesni izdelki in konzervirana zelenjava, siri in celo nekatere slaščice ter žita za zajtrk. Obroki, ki jih pripravljajo v gostilnah in restavracijah so večinoma prav tako preslani. Dobro je, da si hrane pri mizi ne dosoljujemo dodatno, pri soljenju jedi, ki jih pripravljamo sami pa smo zmerni. Izogibajmo se tudi vnaprej pripravljeni hrani, ki vsebuje veliko soli..

Vir: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/202-natrij.html[/vc_column_text][vc_empty_space height=”25px”][/vc_column][vc_column width=”1/12″][/vc_column][vc_column offset=”vc_col-lg-6 vc_col-md-6″ css=”.vc_custom_1494322792334{background-color: #333333 !important;}”][vc_single_image image=”8153″ img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][/vc_row][vc_column width=”1/4″][/vc_column]