Voda kot vino

V današnjem času velikokrat slišimo, da je voda postala »novo vino«. Vsaka voda ni samo voda, ampak ima številne funkcije in postaja vedno bolj pomembna. Vode se med seboj razlikujejo po okusu in vsebnosti mineralov. V boljših restavracijah že uvajajo menuje z vodo (»water card«) in so odlična alternativa alkoholu. Vode se tudi odlično prepletajo z jedmi. Na svetu obstajajo sommelieri za vodo, ki ljudem v restavracijah priporočajo izbiro vode, ki se bo najbolj ujemala z okusom izbranih jedi. Prav tako ljudem pojasnijo pozitivne vplive, ki jih ima posamezna voda na zdravje in strankam pomagajo izbrati najboljšo vodo za svoje osebne potrebe.

Čudež v Kani Galilejski 

Cana je mesto v Izraelu, kjer je po legendi Jezus v javnosti pokazal svoj prvi čudež in vodo spremenil v vino.

Zakaj je pomemben kalcij?

Kalcij ima pomembno vlogo pri gradnji kosti v človeškem telesu in ohranjanju njihove trdnosti. Poleg tega, da kalcij gradi ogrodje našega telesa, ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju zdravih zob in dlesni. Kosti in zobje vsebujejo 99 % vsega kalcija, ki ga imamo v telesu. Prav tako je kalcij zadolžen za uravnavanje izločanja določenih hormonov in encimov, na primer hormona parathormon, ki je odgovoren za regulacijo kalcija v krvi in se začne izločati, če ga v krvi primanjkuje. A tudi živčevje in srce potrebujeta kalcij za normalno delovanje, zato je ob njegovem pomanjkanju pogosta posledica visok krvni tlak.

Priporočena dnevna količina kalcija je odvisna od naše starosti. Mladi od 9. do 18. leta starosti morajo zaužiti 1300 mg kalcija na dan, starejši pa okoli 1000 mg. V primeru, da telesu kronično primanjkuje kalcija, se lahko pojavijo bolečine v hrbtenici ali celo osteoporoza. Med zgodnje znake pomanjkanja kalcija v telesu spadajo tudi krči in bolečine v mišicah. Zdravi nohti, lasje in koža pa so dokaz, da je telo dodobra oskrbljeno s tem pomembnim mineralom, saj ob njegovem pomanjkanju nohti postanejo krhki in koža suha.

Kalcij za zdravje

Kalcij torej dokazano prispeva k normalnemu strjevanju krvi, k sproščanju energije pri presnovi, k delovanju mišic, k normalnemu prenosu živčnih impulzov in k normalnemu delovanju prebavnih encimov.

Ima pomembno vlogo pri delitvi in specializaciji celic, je potreben za ohranjanje zdravih kosti in zdravih zob.

Vir: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/196-kalcij.html in https://www.kalcek.si/kalcij-v-hrani.html

Pomanjkanje kalcija

Nezadosten vnos kalcija lahko upočasni rast in mineralizacijo kosti v otroštvu in puberteti in povzroča izgubo kostne gostote (osteoporozo) v obdobju odraslosti, kar privede do pogostejših zlomov kosti. Ljudje, ki imajo nizek prehranski vnos kalcija s hrano so bolj nagnjeni tudi k raku črevesja in povišanemu krvnemu pritisku. K osteoporozi so nagnjene tudi ženske v menopavzi, česar pa se ne da zdraviti le s povečanim vnosom kalcija, ampak skladiščenje kalcija lahko povečamo z dodatkom estrogena.

Iz tabele lahko razberemo, da največ kalcija (1200 mg) potrebuje odraščajoča mladina med 13. in 19. letom starosti. Nosečnice in doječe matere potrebujejo enako količino kalcija kot ostali, torej 1000 mg.
Vir: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/196-kalcij.html in https://www.kalcek.si/kalcij-v-hrani.html

Prehranski viri in dnevne potrebe po
kalciju

NATRIJ

Večino natrija zaužijemo preko uporabe kuhinjske soli. Čeprav je natrij nujen za normalno delovanje telesnih funkcij, lahko prevelik vnos povzroča tudi zdravstvene težave, kot je povišan krvni pritisk, ki škodi našemu srcu in ožilju.

Funkcije natrija

Natrij je glavni kation v krvi in zunajcelični tekočini. Določa volumen in osmotski tlak teh tekočin. Sodeluje pri transportu številnih hranil in produktov presnove po črevesju, ledvicah in številnih drugih tkivih. Znotraj celic se nahaja zelo majhna količina natrija. Natrij je znotraj celic pomemben za membranski potencial celic.

Absorbcija natrija

Natrij se v črevesju skoraj v celoti absorbira v telo, saj so njegove soli zelo topne v vodi in tako zlahka prehajajo skozi črevesno steno v kri. V telesu je približno polovica natrija shranjena v kosteh, polovica pa v tekočini, ki obdaja celice.

Pomanjkanje natrija

Do pomanjkanja natrija ne prihaja, saj ga (večinoma preveč) zaužijemo s hrano, predvsem v obliki soli. Do izgub natrija iz telesa sicer prihaja pri potenju, izgubljamo pa ga tudi skozi urin in blato. Do pomanjkanja sicer lahko pride v izjemnih primerih, npr. pri zelo intenzivnem potenju, vročini in visoki vlažnosti zraka. Pri tem lahko pride do vrtoglavice in slabotnosti.

Predoziranje natrija

Prevelik vnos natrija lahko privede do povišanega krvnega pritiska, kar je lahko zelo nevarno za srce in ožilje. Še posebej je prevelik vnos natrija, oziroma kuhinjske soli nevaren za posameznike, ki so genetsko nagnjeni k povišanemu krvnemu pritisku. Hrana z manj soli zato lahko ugodno vpliva na znižanje krvnega pritiska.

Prehranski viri in dnevne potrebe po natriju

Odrasli in otroci po 13. letu starosti potrebujejo dnevno okoli 1,4 g soli, kar ustreza 550 mg natrija. V Sloveniji smo sprejeli priporočila, ki sledijo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki kot maksimalen dnevno vnos soli navajata 5 g dnevno, kar ustreza 2 g natrija. Pri našem načinu prehranjevanja v Sloveniji v povprečju dnevno zaužijemo 11– 14,3 g soli. Ta vnos kar za 120–185 % presega omenjeno zgornjo mejo dnevnega vnosa soli.

Sol in s tem natrij, se nahaja poleg kuhinjske soli v številnih izdelkih kot so kruh, mesni izdelki in konzervirana zelenjava, siri in celo nekatere slaščice ter žita za zajtrk. Obroki, ki jih pripravljajo v gostilnah in restavracijah so večinoma prav tako preslani. Dobro je, da si hrane pri mizi ne dosoljujemo dodatno, pri soljenju jedi, ki jih pripravljamo sami pa smo zmerni. Izogibajmo se tudi vnaprej pripravljeni hrani, ki vsebuje veliko soli..

Vir: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/202-natrij.html